»Njene dolgotrajne predstave in mikroperformativnost, ki se ukvarja s človeškimi in nečloveškimi procesi, ustvarjajo intenzivne podobe, ki so skupaj z njenim sodelovalnim delovnim procesom globoko navdušile žirijo.«
»Vprašanja, ki jih zastavljamo, niso nova, a imajo drugačno razsežnost prav zato, ker generacije, ki so vzpostavile nevladne oblike umetniške produkcije, na takšen ali drugačen način odhajajo.«
»Je padec v praznino, sekunda popolne negotovosti, je trenutek, ko narediš korak, da bi stopil na oder. To je stanje zamaknjenosti, ki nam omogoča imaginarno potovanje v času. Tja, od koder lahko zavestno dostopamo do podrobnih fragmentov lastnih izkušenj, ki jih naša preteklost pogosto ljubosumno varuje v nezavednem, da bi našli ravnovesje, v katerem lahko v svoji krhkosti domnevamo, da je to, kar nam je v določenem obdobju pomenilo neuspeh, neodtujljivi del naše sedanjosti. Morda nas prav ta trenutek najbolj približa temu, k čemur smo vedno stremeli.«
